ARHIV O REVIJI NAROČILNICA PIŠITE NAM

 

 

VSEBINA

Ljubi kruhek

ZDRAVILEN JE NARAVNO KVAŠEN KRUH

V starih časih so za pripravo kruha imeli ravno prav razvito intuicijo, celoten proces pa je bil prežet z ritualom, katerega globino pomena šele danes lahko razumemo. Testo so z rokami mesili v leseni posodi, kjer je naravno in počasi fermentiralo. Poznano je kot kvašeno testo, ki pa ni enako kvašenemu testu iz umetno izdelanega kvasa. Manjšo količino osnovnega testa so shranjevali za naslednjo peko. Skozi ves srednji vek se je ohranil kruh, narejen s kislim testom. V času francoske revolucije so odkrili kvas, ki so ga izdelovali v pivovarnah iz žit, iz katerih so pridelovali pivo. Tako je kvas nadomestil kislo testo.

Kakšen kruh jemo?

Kar danes imenujemo kruh, žal skoraj ni več hrana. Človeške potrebe so iz dneva v dan večje, prav tako so vedno večje potrebe po večjih količinah in različnih vrstah kruha.

V mnogih državah srednje Evrope so pekli ržen kruh. Rženo moko so nadomestili s pšenično, ker je izdelava kruha, sladic in piškotov hitrejša. Z mletjem so pšenici odvzete vse snovi, ki hranijo človeka (vitamini, minerali in balastne snovi), v moki ostane le škrob. Pšenica ne vsebuje ene izmed esencialnih kislin, to je lizina, zato dodajajo kruhu razne aditive (arome, beljakovine, barvila .), da je bogatejši in boljšega okusa.

Elvira Devetak Zavodnik

 

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.