VSEBINA
|
Psihosinteza
TRANSPERSONALNO JEDRO ČLOVEKA IN NJEGOVA VLOGA
Namen prispevka je predstaviti psihosintezo, ki se od drugih psiholoških šol in praks loči po tem, da predpostavlja obstoj višjega ali transpersonalnega jaza. S tem se dotika področja filozofskega in religioznega, vendar ne z namenom, da bi posegala vanj, ampak zato, da bi ga integrirala v celovito in praktično uporabno vedenje o človeški naravi. Psihosinteza v svojem pristopu k raziskovanju človekove psihološke narave ostaja znanstvena. Prizadeva si za odprtost in živost, zato se izogiba prezgodnjim teoretskim zaključkom in sistematizaciji. Spodbuja k raziskovanju tistih področij, ki so bila doslej zaradi redkosti, nenavadnosti ali izrazite subjektivnosti zanemarjena.
Kaj je psihosinteza in kako je nastala?
Ideja za psihosintezo se je porodila v glavi italijanskega psihiatra in psihoterapevta Roberta Assagiolija kot posledica nezadovoljstva z obstoječimi pristopi in načini reševanja človekovih eksistenčnih problemov. Psihosinteza je sistem, ki je odprt za povezovanje vsega vedenja, ki ga imamo kot človeštvo o svoji naravi, in tehnik, ki nam lahko pomagajo pri našem razvoju. Vključuje spoznanja z različnih področij, med katerimi so najpomembnejša:
- psihosomatska medicina, ki je osvetlila vpliv psiholoških dejavnikov na težave organskega značaja
- psihologija religije, ki raziskuje različne manifestacije religiozne zavesti in mističnih stanj
- raziskovanje nadzavednega (intuicije, iluminacije), izvora genialnosti in kreativnosti
- parapsihološke raziskave, ki potrjujejo obstoj nadnaravnih psiholoških sposobnosti, kot so izvenčutna zaznava, telekineza, telepatija in prekognicija
- vzhodna psihologija (predvsem indijska), ki temelji na neposrednem notranjem uvidu ršijev (vidcev)
- psihologija osebnosti in njen holistični pristop
- socialna psihologija
- psihiatrija
- antropološke študije človeka
- aktivne tehnike za zdravljenje in razvoj osebnosti (hipnoza, sugestija, avtosugestija, avtogeni trening, meditativne tehnike, psihodrama, skupinske terapije, trening mišljenja, spomina, imaginacije in volje).
Barbara Škarja
Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.
[Na vrh strani]
|