|
VSEBINA
Transpersonalno jedro človeka in njegova vloga Pomen avtoritete v poklicnem in osebnem življenju Božanska moč v tvojih rokah (*) Hladna glava in vroče srce (*) Potrošništvo in štiri plemenite resnice Tekmovanje kot način izločanja slabšega Potovanje preko srca do miru (*) Prostovoljstvo - topli trenutki bližine Kaj boste dobrega danes pojedli? Zdravilen je naravno kvašen kruh
(*) članek v celoti |
Borba za preživetje TEKMOVANJE KOT NAČIN IZLOČANJA SLABŠEGA Svet oblik in svet zavesti Na svet in življenje lahko pogledamo z dveh zornih kotov, z dveh vidikov. Prvo, kar opazimo, so ločene stvari, različni ljudje, živali, rastline, predmeti. Vsakdo ima svojo obliko, svoje telo - vsakdo je omejen s svojim telesom, svojo obliko. Če vzamemo v roke drobnogled in pregledamo robove oblike, to je meje, kjer se oblika končuje, bomo opazili nekaj zanimivega. Robovi so stičišča med telesom in okolico in niso tako jasni, kot se zdi na prvi pogled. Za primer vzemimo vodno gladino. Zdi se, da je to natančna ločnica med vodo in zrakom. A z natančnim pregledom se izkaže, da v ozkem pasu med vodo in zrakom poteka nenehna izmenjava molekul vode iz tekočega stanja v plinasto, torej iz vode v zrak, in obratno. Meje pravzaprav ni. V vsakdanjem življenju in za naše običajne oči ta meja sicer obstaja in je zelo natančna. Natančno vidimo, kje je gladina vode v kozarcu. Z očmi dobrega mikroskopa pa te meje ni, je samo meglica, ki se na eni strani zgošča v vodo, na drugi pa redči v zrak. Ker pa je pas te meglice zelo ozek, ga v praktičnem življenju lahko zanemarimo, kot da ga ni. Kaj to pomeni? Čeprav so vse stvari z enega vidika jasno oblikovane in zamejene, so z drugega vidika samo zgostitev snovi, to je molekul in atomov. Ta zgostitev v telo ali obliko ni nikoli povsem ločena od celotnega "morja" molekul ali atomov. Posamezno telo se ne more povsem iztrgati iz okolice, iz katere je nastalo. Vedno obstaja meja, ki pa ni gladek rob, temveč je področje prelivanja, prehajanja, pa čeprav še na tako mikroskopski ravni. Na dovolj mikroskopski ravni ni več ločenih stvari, so samo področja večje zgostitve ali razredčenosti snovi. Še na bolj mikroskopski ravni pa gre samo za valovanje enega in istega polja energij. Z enega vidika je torej svet množica predmetov, ki so med seboj ločeni z jasnimi mejami, z drugega vidika pa je isti svet enotno polje, ki valovi in vibrira ter s tem ustvarja različne vzorce, ki se zdijo kot ločeni "predmeti". Primož Škoberne
Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji. [Na vrh strani] |
 |