VSEBINA

Čustvena inteligenca v praksi

RAVNOVESJE MED ČUSTVI IN RAZUMOM

Tridesetletna Petra je uslužbenka s srednješolsko izobrazbo in povprečno plačo. Z možem in dvema majhnima otrokoma živijo v podnajemniškem stanovanju v eni od ljubljanskih sosesk. Zaradi visoke najemnine za stanovanje in drugih življenjskih stroškov morata z možem zelo paziti, kako obračata prislužen denar. Petra pa je že iz svojih najstniških let 'nora' na novo garderobo. Zelo rada obiskuje trgovine z oblačili in nakupuje. Seveda jo pri tem želje in čustva hitro zanesejo. Čeprav razumsko ve, da nima dovolj denarja in da ji ga bo proti koncu meseca zmanjkalo, se ne more upreti velikemu privlaku do nakupovanja. Tako se vsak mesec znova, ko dobi plačo, srečuje s svojo željo po novi garderobi. So dnevi, ko se uspe obvladati, in so dnevi, ko so čustva močnejša, in temu primerne tudi posledice v njeni denarnici.

Vam je zgodba znana? Ali pa lahko v svojem življenju najdete kakšen drug primer, kjer ste razpeti med čustvi in razumom? Med svojimi željami in občutki na eni strani ter predstavami in 'zdravo pametjo' na drugi? Tako čustva kot tudi razum imajo svoje mesto v človekovi osebnosti. Poglejmo si oba dela nas samih malo bolj podrobno!

Čustva so tista, ki dajejo barvitost in 'sok' življenju. Razkrivajo naš odnos do česarkoli. Če se razveselimo starega prijatelja, ki ga srečamo po dolgem času, nam veselje nekaj pove o našem odnosu do njega. Prav tako nas čustva s svojo energijo spodbujajo, da nekaj naredimo, bodisi v medsebojnih odnosih ali pa v lastnem razmišljanju in delovanju. Strah, na primer, nas lahko opozori na fizično ali psihično nevarnost, lahko pa nas tudi spodbuja (strah pred izpitom nas lahko motivira, da bolj zavzeto študiramo).

Kaj pa razum? To je tisti del nas, ki omogoča razmišljanje, načrtovanje, organiziranje, pomnjenje, sklepanje. V njem si oblikujemo najrazličnejše predstave in miselne vzorce: o sebi, drugih ljudeh, vremenu, politiki ... Za razliko od čustev je razum mnogo bolj nagnjen k fiksaciji: svoje miselne vzorce veliko težje spreminjamo kot čustva, ki se dostikrat spreminjajo kar sama od sebe, mnogokrat v svoje nasprotje (vsi poznamo primere, ko se dva zaljubljenca tako rekoč čez noč skregata in postaneta sovražnika).

Boštjan Trtnik

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.