|
VSEBINA |
Sklad slušateljev Duhovne univerze MREŽA SOLIDARNOSTI ODPRTIH SRC Zgodilo se je letos pomladi, v sami vročici nastajanja, ko je narava dočakala vnovično brstenje, razcvet, ko je vsako steblo poganjalo navzgor, da bi kot cvet razodelo soncu svoje hrepenenje. Soncu zapisana . Bogu zapisana. Čudežna popolnost, nenadoma vsepovsod cvetke, drevesa, ki so se bleščala v svetlo zelenem sijaju in ptice, ki so se vriskaje poganjale čez toplo modrino neba. Kot vsako leto, znova. Novo rojstvo ... To pomlad se je na nekatere od nas obrnila sošolka s prošnjo po pomoči. Ni prosila zase. Prosila je za svojega moža, ki je odvisen od pomoči soljudi, svojih bližnjih, a tudi od tehničnih izumov človeštva, ki lajšajo življenje - tudi gibalno prizadetim. Šlo je za invalidski voziček, vreden cene malega avta in za katerega naša država 'dovoli', da zanj delno prispevajo uporabniki sami. Spletna pošta med sošolci je stekla, da je kar završalo. V nekaj urah se je pošta kar usipala. Takole smo pisali: >. predlagam: naslovljenih nas je 20, če vsak prispeva po 6000 SIT . in Hvala, ker si pismo naslovila tudi name ... da napiše tako prošnjo, mora biti človek zares v škripcih .< Skrbnici sklada absolventki Duhovne univerze Taja in Carmela
Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.
[Na vrh strani] |
 |