VSEBINA

Agriglifi

SKRIVNOST NASTANKA LIKOV V ŽITU

V torek, 18. julija 2006, je član Aerokluba Mavrica iz Lendave prvič opazil nenavaden lik v žitnem polju pri  Banovcih v Prlekiji in o tem obvestil medije. Ker se na Duhovni univerzi že leta ukvarjamo tudi s proučevanjem tovrstnih nenavadnih pojavov, sem se takoj odpravil v Prlekijo, da si ga neposredno ogledam in ga proučim.

Gre za agriglif (lat. ager - polje, gr. glyphein - vrezati, pisati), ker se tovrstni liki ali simboli pojavljajo v različnih poljščinah, tudi v travah.  Pravzaprav ni znano, kako nastajajo, čeprav se pogosteje pojavljajo že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Največkrat jih opažajo v žitnih poljih. Žito je poležano v lepo izrisanih likih. Največkrat so to krogi, pa tudi elipse, kolobarji, koncentrični krogi in vse bolj zapletene geometrijske figure. Velikost teh likov je od nekaj metrov do včasih prav presenetljivih razsežnosti več sto metrov.

Znano je, da so nekateri agriglifi potegavščina. Pred leti so angleški mediji izkoristili dva upokojenca, da so prikazali vse agriglife kot šalo.  Vendar se s teptanjem žita z desko ali valjarjem ne da pojasniti mnogih dokumentiranih opazovanj. Na primer sprememb v strukturi prsti (povečana vsebnost silicijevaga oksida), v kaljivosti semen (hitrejša kaljivost pri zrelem žitu) in v celični strukturi bilke (povečane celične pore). Da ne omenjamo njihove pogosto zares zapletene geometrijske stukture, ki se razkrije šele ob natančni matematični analizi. Prav tako je raziskovalec Colin Andrews naštel že več kot 70 prič, ki so bile prisotne, ko so liki nastajali. Običajno nastanejo zelo hitro, v nekaj sekundah ali pol minute in to, kot bi povsem lokalno 'pihal močan električni veter', ki v hipu poleže žito.

Primož Škoberne

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.