Vabilo na Duhovno univerzo
ISKANJE DRAGULJA MODROSTI
Če bi se znašli na križišču in bi za eno smer pisalo 'dobro jesti in piti', za drugo 'zabave na pretek', tretjo 'ustrežljiva dekleta in fantje', četrto 'uspeh', peto 'modrost' - za katero smer bi se odločili? "Izbira je lahka," je rekel kolega. "Po vrsti. Vprašanje pa, če se ne bi pri prvih stvareh toliko časa zadržal, da do zadnje niti ne bi prišel," se je nasmejal. Prijateljica, ki je bolj preudarna, je to pokazala tudi v tem primeru. "Ali ni tako, da se človek iz vsake stvari nekaj nauči? Raznorazne izkušnje lahko prispevajo k človekovi modrosti."
Običajno si predstavljamo modre ljudi kot starce in starke. Vendar fizična starost še ne pomeni nujno večje modrosti, kar dobro vemo. Življenjska modrost je odvisna od tega, koliko je človek odprt in koliko se uči od življenja. Nekdo se veliko, drugi spet ne. Kralj Salomon, Konfucij, Buda in Dalai Lama, če omenimo samo nekatere modrece, niso (bili) tako zelo stari.
Prava modrost je plod dušne zrelosti. Je, kot je povedal že Dalai Lama, sestra sočutja, in ta je brat ljubezni. Vse to so vonjave istega cveta, ki so ga iskali pesniki, in ki mu na Duhovni univerzi pravimo duša. To je točka ljubezni in modrosti, ki so jo iskali filozofi, to je izvir zavesti, ki ga hočejo odkriti sodobni ortodoksni znanstveniki. To je osišče človekovega duhovnega razvoja. Kajti kot vedo povedati psihologi, je človek bitje neskončnih potenc. Ne le mentalnih in čustvenih, ampak tudi duhovnih.
Barbara Škoberne
Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.
[Na vrh strani]
|