VSEBINA

Nenavadne usode

FANT, KI JE VIDEL RESNICO

To je naslov knjige o dečku, ki je bil jasnoviden. Pravzaprav gre za dnevnik, ki ga je avtor pisal kot otrok. Živel je v času viktorijanske Anglije, bil je dvakrat poročen, njegove identitete pa na njegovo željo niso nikoli razkrili. Knjiga je humorna in iskreno prepričljiva, saj se avtor, ki je videl aure in komuniciral z duhovi umrlih, ni zavedal, da drugi ljudje nimajo teh darov.

To ga je večkrat spravilo v nemilost, predvsem pri njegovi materi, ki je bila pravoverna kristjanka. Nekega dne, ko so sedeli v dnevni sobi in čakali na očeta, je na stolu opazil pred nekaj leti umrlega strica. Ko je oče vstopil v sobo in se že skoraj usedel na tisti stol, je deček presenečeno vzkliknil: "Ali ne vidiš strica, ki sedi tam?" Mama je bila prepričana, da se norčuje in ga je poslala spat, brez običajnega objema in poljuba. Zaradi tega je bil zelo žalosten in prizadet. V takih trenutkih se mu je ob postelji prikazal Jezus. Njegova aura je bila čudovitih zlato mavričnih barv in v njegovi prisotnosti se je spet čutil pomirjenega in srečnega. Ni razumel, zakaj mama trdi, da laže in ga kaznuje takrat, ko govori resnico.

Staršema se je čez čas zazdelo, da morda nekaj ni v redu s fantovimi očmi. Zato sta ga peljala na pregled k okulistu. Ta ni odkril nič posebnega, razen da fant odlično vidi. Ker ju to ni pomirilo, sta ga peljala še k homeopatu. Ta ga je spraševal, ali kdaj sliši glasove, tudi takrat, ko ni nikogar v sobi. Fant mu je odgovoril, da sliši, kadar se v kuhinji prepira služinčad. Čez čas je začel tudi sam raziskovati v tej smeri. Vprašal je sestro, ali tudi ona vidi, kakšne svetlobe (aura) so okrog njune učiteljice. Ona se mu je samo smejala in se norčevala iz njega. Takrat je pomislil, da je morda kaj narobe z njenimi očmi. Tudi babico je previdno vprašal, ali vidi duhove na vrtu, in ugotovil, da jih ne. Menil je, da je to morda zato, ker nosi očala.

Po knjigi The Boy who Saw True
prevedla in priredila Barbara Škarja

Prevod knjige bo izšel v letu 2010 pri Zavodu CDK.

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.