VSEBINA

Pogovor z Rožano Grdina, svetovalko iz psihosinteze

RESNICA DANAŠNJE ŽENSKE

Mnogi med nami si še kako želimo verjeti v to, da je današnji položaj ženske v svetu cvetoč, enakopraven in takšen, kot se za nosilko materinstva spodobi. Ali je res tako ali gre le za utvaro in beg pred sprejemanjem resnične resničnosti? Če si za trenutek dovolimo odpreti srce in pogledati okoli sebe, ali pa še širše, opazimo, da je svet poln žensk, ki se prav ta trenutek borijo za svoje življenje in življenje svojih otrok. V primežu nasilja, vojn, revščine, lakote, zlorabe, tradicije, dobička je ženskam še vedno prepogosto onemogočena enakopravnost evolucije in izražanja. Nasilje je lahko zelo očitno ali pa inteligentno skrito.

"Čas je, da ženska vidi žensko," začne najin intenziven pogovor soavtorica Šole čustvene inteligence, strokovni vodja Akademije za psihosintezo, članica Italijanskega združenja za terapevtsko psihosintezo (S.I.P.T.) v Firencah, članica italijanske Nacionalne koordinacijske skupine profesionalnih svetovalcev (C.N.C.P.) Rožana Grdina. Pri svojem delu  sodeluje tudi  s Slovensko krovno zvezo za psihoterapijo, se redno udeležuje izpopolnjevanja znanja na poletnem izobraževanju, ki ga organizira European Federation for Psychosinthesis Psychoterapy (EFPP) ter letnih kongresov, ki jih organizira Inštitut za psihosintezo in S.I.P.T. v Italiji in na katerih tudi aktivno sodeluje.

"Biti ženska ni vedno lahko. To s seboj prinese določena tveganja, kot so občutljivost, ranljivost, nemoč, konflikt . Včasih je veliko lažje svojo ženskost skriti pod držo trde, uspešne in vsemogočne osebe. Pogosto svojo ženskost izražamo tako, da poskrbimo za vse: od družine, službe, šefa, do staršev in doma. Toda kaj, ko nam nekega dne nekaj ali nekdo spodnese tla pod nogami. Morda je bil to dogodek, morda oseba ali preprosto klic notranje ženske. Klic tistega dela nas samih, ki smo ga predolgo časa pustile samevati . Različnost med moškim in žensko je nekaj zelo dragocenega. Ta drugačnost je čudovita kreatorka novega. Toda resnici na ljubo nam sedaj pri tej kreaciji primanjkuje ženske drugačnosti, ženskih kvalitet. V kolikor bi kapitalska inteligenca upoštevala energijo in skrb matere, ki jo ženska nosi v sebi, bi morda uzrla, da kot planet drvimo v brezupno stanje. Morda bi uzrla, da je nenasilje edini način zdrave evolucije. Morda bi spregledala, da za dosego cilja niso dovoljena vsa sredstva. Da je pot del cilja. Da smo tukaj vsi ljudje, ki hrepenimo po življenju vrednem Življenja. Da sta delitev in sočutje primernejša kot moč, denar in oblast," odpre svoje misli in srce Rožana Grdina.

Kakšen je položaj današnje ženske?

Vse prej kot takšen, za katerega nas mnogi preprečujejo, da je. Če smo samo malo pozorni na številke nasilja nad ženskami v družini, brezposelnost, ne-zasedanja enakih delovnih pozicij kot moški in še veliko drugih stvari, bomo lahko hitro ugotovili, da je položaj ženske še vedno slab. Zanimivo področje je šolstvo. V osnovnih in srednjih šolah prevladujejo ženske, na univerzah pa moški. Le zakaj? Dvomim, da zato, ker ženske niso sposobne univerzitetnega podajanja znanja. En razlog je zagotovo stvar pozicije. V severnih deželah Evrope je seveda stanje žensk drugačno kot v vzhodnih državah in v Evropi kot celoti veliko boljše kot v Afriki ali Indiji.

Kaj je za vas enakopravnost evolucije in izražanja?

Možnost enakopravnega delovanja. Da imata oba spola pri zaposlovanju enake možnosti. Leta nazaj, in še danes se dogaja, so ženske morale dajati obljube, da ne bodo postale matere vsaj nekaj let. To je kršenje človekovih pravic. Možnost enakopravnega izražanja pomeni, da ima ženska enake možnosti na pomembnih mestih in področjih, kot so politika, znanost, sociala, šolstvo in to ne samo kot izvrševalke, temveč tudi kot kreatorke novih idej in zakonov.

Čas je da ženska vidi žensko . Kaj menite s tem?

Ko ženska razume bolečino druge ženske, jo podpre, se potegne za njene pravice, takrat pomeni, da jo zares vidi. Velikokrat prav ženska ženski obrne hrbet. Iz strahu, nevednosti, nemoči, zaslepljenosti. Ko bomo ženske resnično videle druga drugo v svetu, v katerem živimo, bomo lahko veliko spremenile.

Kaj menite o mačističnih ženskah, tistih, ki igrajo po moških pravilih?

Pod izrazom mačistična imamo verjetno različne predstave. Sama pod tem izrazom razumem, da je način delovanja lahko egoističen, brez občutka za drugega, vase zaverovan, včasih celo nasilen. Kar je povsem drugačno od delovanja ženske, ki zna izraziti svojo moč ne da bi "pohodila" nekaj ljudi pod seboj. Pogosto tudi slednjo imenujejo mačistična, ker je za koga nadležna.

Poznate arhetipe žensk po Grunu? Torej biti Divja ženska in kraljica hkrati . Pravi, da ima ženska veliko kvalitet, ki naj jih v življenju polno realizira.

Verjamem, da v vsaki ženski prebivata arhetip kraljice in divje ženske. Kraljica je lahko pravična, spoštuje sebe in druge, se zna postaviti zase in za druge, je mati naroda.  Lahko pa je sebična, skopuška, zanima jo samo njeno bogastvo, njen grad. Prav tako divja ženska lahko izraža svoj zdravi instinkt, vse svoje čute, da živi in preživi v sožitju z naravo. Lahko pa je prestrašena ali agresivna v svoji divjini. Izziv vsake ženske je, da popelje svoje arhetipe v evolucijo in s tem v izražanje njihovih potencialov in dragocenih kvalitet. Če tega ne naredi, se bodo izražali njihovi primitivni impulzi, ki bodo žensko posledično navdajali z nezadovoljstvom in manjvrednostjo.

Kaj pomeni biti polno realizirana ženska?

Pomeni čutiti ravnovesje med skrbjo zase, za svoj razvoj, svoje potrebe, za svoj enkratni izraz ter med skrbjo za skupnost, v kateri živi. Ravnovesje med vdihom in izdihom. Med sprejemanjem in dajanjem.

Kakšna je za vas ženska kvaliteta?

Kvalitet je veliko. Naj tukaj omenim, da se ženska, ki želi rasti, neizogibno sreča s svojim moškim arhetipom, animusom, kot ga je imenoval Jung. Preobrazba tega arhetipa žensko obogati za modrost, pogum, moč in iniciativnost. To je dolgo in včasih težko delo, ki pa se zagotovo obrestuje. Ko se te kvalitete srečajo z nežnostjo, intuicijo, ustvarjalnostjo, smo ženske zmožne velikih podvigov v svoje dobro in dobro skupnosti.

Kaj pa moška?

Tako kot ima ženska v sebi moški arhetip, ima tudi moški svoj ženski arhetip, Jung ga je imenoval anima. Preobrazba tega arhetipa moške popelje v svet čustvene zrelosti in globin, ki prebivajo onstran razuma in logike, globlje v psihološki in duhovni naravi moškega. Tak moški postane bolj občutljiv za svoje potrebe in potrebe drugih ljudi. Lažje in globlje lahko razume žensko, kar pa ni vedno tako lahko.

Kako bi vi pozicionirali materinstvo? Kot poklic?

Ne vem, če bi materinstvo pozicionirala kot poklic, kajti veliko žensk je izrazilo, da bi jim to bilo premalo za svojo osebno uresničitev. Dobro in dragoceno bi bilo odpreti z ženskami pogovore na to temo. Slišati njihov glas, njihovo mnenje, njihove stiske in izkušnje, ki jih kot matere živijo. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da o zakonih, povezanih z materinstvom, ne bi odločali samo ali v večini moški.

Klic notranje ženske . Kako ga definirate vi?

Kot klic k ustvarjalnosti, plesu, igri, nežnosti, k polnem izražanju sebe kot ženskega bitja. Klic po izrazu specifičnega, enkratnega izraza, ki ga ženska čuti v sebi. Klic po spremembi družbe, v kateri živi, na način, ki bo upošteval, da smo na planetu vsi povezani. Da sta človek in narava eno. Da so revščina, lakota, nasilje skrb vseh nas.

Kako se oglaša vam?

Zelo podobno, kot sem odgovorila zgoraj. Vedno znova se veselim novega in novega izraza sebe na različne načine. Naj bo to delo, ki ga opravljam, ples, petje, pisanje ali pa moč, ki jo v sebi vzgajam, da bo do sprememb lahko res prišlo.

Se počutite kot ženska polno realizirani?

Sem na poti realizacije. So trenutki, ko mi srce zaigra ob tem, da sem tu, kjer sem in počnem to, kar počnem. In so trenutki, ko začutim, da je pred menoj še dolga, dolga pot in ob tem mi prav tako zaigra srce.

Kam uvrščate žensko sposobnost za materinstvo? Tudi v obliki sočutja? Torej potencial, ki se ne manifestira le za matere, ampak za vse ženske?

Materinstva ne povezujem samo z žensko, ki ima otroka, temveč ga vidim kot širšo kvaliteto. Da, lahko bi rekli, da tudi v obliki sočutja. Materinstvo se izraža tudi v pravilni skrbi zase, za druge ljudi, odnose, za družbo, naravo, za planet. V današnji družbi, ki ji vladata kapital in potrošništvo, primanjkuje materinstva, primanjkuje te ženske kvalitete v procesu soustvarjanja drugačnih življenjskih pogojev.

Kako pa je s pravico pristnega spolnega ženskega izražanja? Ta svet je še vedno zelo moški?

Spolnost je široka in globoka tema, ki ji v obliki pravega razvoja posvečamo premalo pozornosti. Spolne potrebe ženske in moškega so različne. O tej različnosti je potrebno govoriti, jo ozaveščati. Samo tako bodo različne potrebe prišle na dan in samo s pripravljenostjo tako žensk kot moških bo spolnost dobila nove dimenzije doživljanja. Številke spolnih zlorab žensk so jasen dokaz, da je danes spolno življenje  povsem popačeno.

Kako premakniti stereotipe v pravo smer?

Z jasnim, čistim, iskrenim delovanjem, ki ga spremljajo pogum, sočutje, spoštovanje, odgovornost, pravičnost in ljubezen.

Ženske so lahko ženski največje sovražnice . Kako se boriti proti temu?

Tekmovalnost je danes velika vrednota. Tudi med ženskami. Žal. Vzgoja sodelovanja je izziv tudi za ženske. Spustiti uničujoče mehanizme, ki ščitijo lastne bolečine, je dober korak k temu. Srečanje z bolečino je na dolgi rok neizbežno. Ko se nehamo boriti v sebi, ko različni arhetipi ali, v jeziku psihosinteze, podosebnosti nehajo tekmovati med seboj, kdo bo zmagal, temveč začnejo med seboj sodelovati v korist celotne osebnosti, smo postavili temelje za sodelovanje. Takšna ženska bo težko sovražila drugo žensko.

Kaj svetujete ženski, ki želi združiti nežnost in pogum?

Naj to naredi.  Pri svojem delu opažam, da so ženske izgubile zaupanje vase, v svoje občutke, vrednote, ideje. Zaupanje pa je potrebno, da lahko delamo nove in nove korake, da sploh lahko rastemo. Tako nežnost in pogum sta kvaliteti, ki sta pogosto skriti v globini psihe. Zato je pot rasti, potovanje v lastne globine in širine korak k njima in k možnosti, da se v življenju ženske izražata. Včasih delujeta skupaj, uglašeni, včasih ločeno, vendar v obeh primerih kot jasen in prodoren zven.

Tjaši Artnik Knibbe
Intervju je bil objavljen v prilogi časopisa Dnevnik, Moje zdravje