Soutripanje

Čas je za rumeno in zeleno. Pomlad je tukaj, z razcvetom, dehtenjem, razkošni vrt lepote nastaja na vsakem koraku. Pomlad prebuja življenje. Tako kot v naravi, tudi v ljudeh. Kot bi se notranja radost prerojenja želela izraziti skozi vse oblike. S svetlejšim delom leta, ko je vedno več sonca, se tudi pogosteje odpravimo v naravo. Svet, v katerem živimo, ima veliko skrivnosti, ki jih je treba odkriti. Ena od njih je skrita svetloba, ki je vtkana v energijski plašč sveta. Ljudje smo na subtilnejše energije postali bolj občutljivi kot kdaj prej. Dlani in oči sežejo dlje in globlje. Marsikdo ima izkušnjo, da je okoli njega prisotno nekaj posebnega, živega, nevidnega. Posebna skrita lepota, ki bogati, je sočna, sveža, zdravi. Ko se sprehajamo po naravi, se nam na takšen način odpira njen značaj. Nekateri kraji so sveti - to začutimo takoj, ko vstopimo v tak prostor. Tam postanemo bolj tihi, čuječi. Nekateri kraji so močni in vitalni. Tam postanemo bolj živi, polni moči. Nekateri kraji so igrivi - tam postanemo brez razloga srečni in vedri. Nekateri kraji pojejo, zvenijo. Tam nam zapoje srce in se prebudi hrepenenje. Nekateri so ostri - kot je pogled orla. Tam nam zastane dih. Nekateri kraji so čudovito divji - kot vihar. Tam se v nas prebudi spoštovanje, dostojanstvo, veličastje. Nekateri kraji so - mogočni. Tam uzremo Boga.

Kaj se nas dotika? Kaj nam govori? Zemlja je na poseben način živa in utriplje. Njeni sokovi so kot nevidne svetlobne reke, otoki, gejziri. Ustvarjajo ravnovesje vitalnosti, ki ga tako zelo potrebujemo. Ustvarjajo šum pretoka zraka kot skozi orgle. Zemlja diha široko, ritmično. Če bi znali prisluhniti in pogledati v notranjost prostora, bi bili osupli nad lepoto, ki je skrita za zunanjimi prizori. Presunilo bi nas spoznanje, da bi lahko sami oblikovali, ustvarjali energijske vzorce harmonije pri sebi doma ali povsod, kjer smo, v soglasju z njegovo skrito atmosfero. Če bi mu znali prisluhniti, se mu odpreti, "slišati njegovo melodijo". Svoj dom bi lahko "oblekli" tako, da bi postal živ, sijoč, vibrirajoč. Sami bi lahko spodbudili v njem zvenenje harmonije. Zdravilnost. Moč ubranosti. Radost.

Enako bi se lahko posvetili svojemu vrtu, da bi postal kot dragocena žar ptica, s čudovitimi barvami, paleto svetlobnih prepletov, ki bi v nas prinašali globok občutek povezanosti z vsem, slap vitalnosti, srčnost, ustvarjalnost. Kako bi svoj dom pripravili do tega, da bi vibriral polno in bogato, kot na primer Beethovnova Pastoralna simfonija? Da bi notranje žarel, sijal? Kajti prebivati v večji harmoniji, lepoti, svetosti bi spodbudilo tudi nas same, da bi v sebi razvijali in gojili več dobrega in resničnega.

To je prava skrivnost, ki jo je treba šele odkriti. Prostor okoli sebe jemljemo kot samo po sebi umeven. Tudi zemljo in naravo. Ko bi le lahko dojeli, kako pomembna je naša povezanost z njim - ne le fizična odvisnost od njega, temveč energijsko pretakanje in izmenjava z njim. Da je v ozadju oblik in podob vse živo. Se vam je morda kdaj porodilo vprašanje, kakšen bi bil travnik brez brenčanja čebel, hroščev, muh? Travnik brez brenčanja je kot človek brez jezika. Kakšni bi bili gozdovi in drevesa brez ptičjega petja? Zakaj je tako zdravilno poslušati ptice? Kakšne bi bile prepadne stene brez orlov in brez vetra? Nov čas, ki prihaja, nas že vabi v razklepanje te skrivnosti narave in življenja.

Levja mirna poza čistega bivanja.
Duh osredotočen v pogledu.
Lepota zemlje.

v imenu uredništva
Nataša Zorc

[Na vrh strani]