VSEBINA

Prejeli smo

MOJA IZKUŠNJA S POSTAVITVE DRUŽINE

Rada bi se zahvalila, ker so me naše delavnice Postavitve družine spremenile. Res je, da se je vse skupaj začelo odvijati zelo počasi, tako da sem najprej mislila, da se mene to ni dotaknilo, pozneje pa . Upam, da mi bo uspelo napisati, kaj vse se mi je zgodilo, in občutek imam, da se mi še kar naprej dogaja.

Že od 15. leta ne živim več v mojem rojstnem kraju in tja se vračam samo še na obisk k mami. Vedno sem šla k njej z velikim odporom. Ob vsakem obisku so znova na dan privreli dogodki iz otroštva (očetovo pijančevanje, vpitje, pretepi, grožnje, sram pred sosedi, mamino vpitje in njeni udarci .). Zdi se mi, da je tudi mami čutila ta moj strah, napetost, odpor, ki so vladali v meni, zato se je po eni strani veselila obiska moje družine, po drugi strani pa je komaj čakala, da smo šli nazaj domov.

In kaj se je zgodilo letos poleti? Sprememba v meni je več kot očitna. Želim si domov, želim si k mami. In občutek, ko se peljem proti mojemu rojstnemu kraju, je popolnoma drugačen. Nič več nisem napeta, kar naenkrat lahko vidim vse lepote tega kraja, narave, ne bojim se več srečati domačinov (vedno sem se počutila, da me ljudje obsojajo zaradi očetovega pijančevanja).  Pri mami večkrat obujem superge in  tečem od vasi do vasi in obujam spomine na kotičke, kjer sem kot otrok nabirala rože, zdravilna zelišča, jokala, prosila Boga, da bi se stvari doma uredile na bolje . Ja, sedaj mi je lažje, saj vem, da se mi je vse to moralo zgoditi, da lahko sedaj uživam v tem, kar trenutno doživljam. Dolgo sem čakala na to.

Nada

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.