Oglejte si POSTAVITEV DRUŽINE v oddaji Sobotno popoldne

http://www.rtvslo.si/play/alternativa/ava2.46244868/

Bi radi zacelili čustvene rane iz otroštva ter izboljšali odnos s svojo mamo in očetom?
Doživljate krizo v odnosu s partnerjem, z možem, ženo?
Imate težave pri vzgoji svojih "problematičnih" otrok?
Ste depresivni, brez volje in ne vidite več poti naprej v svojem življenju?
Vas zanima skrita dinamika medsebojnih odnosov in bi radi globlje spoznali skrivnost življenja?

Prisrčno vabljeni na delavnico

POSTAVITEV DRUŽINE

po metodi Berta Hellingerja!

Postavitev družine je posebna metoda razreševanja družinskih konfliktov, ki nam pomaga globlje doživeti in razumeti sebe in člane naše družine, hkrati pa prebuja tisto ljubezen, ki resnično zdravi naše odnose in nam daje novo življenjsko energijo. Gre za učinkovito metodo, ki jo je razvil nemški družinski terapevt Bert Hellinger in je danes mednarodno priznana ter razširjena v več kot 35 državah sveta.

***

Nikoli nisi bil sam
Za teboj stoji veliko ljudi - tvoji predniki!
Oni so sejali pred teboj - in ti smeš žeti.
To je tok generacij.
Skrivnost življenja teče -
onstran dobrega in zla.

Reinhard Lier

Naše korenine ležijo v naši rodbini, zato imajo konflikti v njej daljnosežne posledice za naše življenje in naše odnose. Bistveno pri postavitvi družine je, da poveže tisto, kar si je prej nasprotovalo. Šele ko družinskih članov ne delimo več na dobre in slabe in ko odpremo srce za vse, ki so bili izključeni iz družine, znova vzpostavimo družinski red. V družini nastopita mir in harmonija in ljubezen lahko ponovno steče.

Način dela temelji na spoznanjih Berta Hellingerja o družinski duši in njenih načelih. Pri postavitvi družine izberemo predstavnike za mamo, očeta, zakonskega partnerja, otroke, sestre, brate in druge člane družine ter jih postavimo v prostor. Osupljivo je, da izbrane osebe, ki predstavljajo družinske člane, natanko občutijo, kaj se v družini dogaja, čeprav pravi družinski člani niso navzoči. Ob postavitvi družine pridejo na površje bolezenske dinamike medčloveških odnosov in tudi skrite moči ljubezni, ki vodijo ven iz težav.

Na delavnici boste:

• v teoriji in praksi spoznali, kako metoda postavitve družine deluje
• izdelali družinsko drevo in s tem dobili globlji uvid v svojo družino in družinske čustvene vozle
• spoznavali skrito dinamiko medsebojnih odnosov in ljubezni ter se učili, kako pravilno ravnati v odnosih
• tisti, ki se boste prijavili kot postavljalci, boste lahko postavili svojo družino - to pomeni konkretno razreševanje družinskih konfliktov
• tisti, ki se boste prijavili kot opazovalci, boste sodelovali kot predstavniki družinskih članov in/ali kot opazovalci postavitev družine.

Delavnica bo potekala v sproščenem in zaupnem ozračju, ki ga bomo skupaj ustvarili vsi udeleženci. Vodilo nas bo odprto srce in spoštovanje do vseh. Celotna skupina je zavezana k molku glede doživetega pri drugih sodelujočih.

Prisluhnite modrosti družinske duše -
odprite svoje srce, razpletite čustvene vozle in obnovite tokove ljubezni v vaši družini!

Kako so postavitev družine doživeli dosedanji udeleženci?

Termini:

DELAVNICA
(obvezna prijava)

Prijavite se najkasneje 5 dni pred delavnico.

CENA DELAVNICE

- Udeleženci z osebno postavitvijo: 130 eur
- Udeleženci brez osebne postavitve: 60 eur

Izvajalec:

Boštjan Trtnik, sistemski terapevt po metodi Berta Hellingerja. Končal je 4-letni izobraževalni program Duhovne univerze in je že od leta 2000 zaposlen kot certificirani predavatelj in svetovalec v Šoli čustvene inteligence. Izobražuje se tudi v Imago partnerski terapiji.

Prijave in informacije:

Boštjan Trtnik
031 481 537
e-naslov: bostjan.trtnik@cdk.si

Članki:

Intervju z voditeljem delavnice

Setev prednikov in žetev potomcev

Postavitev družine

Otroci so srečni, kadar so srečni starši

Kako ljubijo otroci?

Vpeti smo v splete odnosov

Oglejte si video prispevke (kliknite na sliko):

KAKO SO Postavitev druŽine DOŽIVELI UDELEŽENCI?

Moj cilj postavitve, da predelam kakšen družinski vzorec k osebni osvoboditvi, je bil dosežen: očetov trpeči vzorec, njegovo težko breme sem verjetno prevzela
jaz, predvsem zadnjih 5 let. Sem zelo vesela, da se je v postavitvi to pokazalo, ker je z mene padla polovica moje teže. To breme sem sedaj zavestno odložila. Zavedam se, da je življenje le igra, v kateri vsak odigra svojo vlogo, takšno kot v tistem trenutku zmore. Najlepše pa mi je bilo, ko sem se preko postavljavcev na energetskem nivoju srečala s toplimi in ljubečimi dušami mojih bližnjih in moje duše, takšnih kot v svojem bistvu smo in ne takšnih kot se v tem življenju večkrat kažemo. Še enkrat hvala ti, Boštjan, za tvojo pomoč in podporo, da se lahko učimo s pomočjo postavitve družine.

Saška

Najlepša hvala. Za vse. Bila je čarobna izkušnja. Nanjo gledam, kot na dragoceno darilo meni, moji družini in vsem, ki nam je bilo dano, da smo skupaj delili nekaj posebnega. Mir je še tu :-) Upam, da še dolgo traja :-)

Ker sem človek, ki želi (tudi) na podlagi svojih izkušenj pomagati vsem tistim, ki si to želijo, sem kot pravi glasnik na delavnico napotila že kar nekaj ljudi :- ) Upam, da njihova želja premaga strah.

Sicer pa ... ko bo čas, se ponovno srečamo :-)

Namaste,
Manca

Dragi Boštjan!

Vtisi z delavnice bodo zagotovo ostali v mojem srcu za vedno. Rabila sem skoraj en teden, da se aklimatiziram, in lahko rečem, da se že dogajajo premiki, o katerih ti bom poročala. Moram ugotoviti, da je vzdušje na delavnici bilo fantastično, za kar si ti strokovno poskrbel. Tudi vsi prisotni so dali vse od sebe po svojih najboljših močeh. Zelo sem hvaležna, da sem imela to možnost, da podelim svoje tenkočutne trenutke in boleče dogodke iz svoje preteklosti.

Duhovna rast mi je bila odkar pomnim zelo zelo pomembna in na probleme sem poskušala kljub emotivnosti pogledati tudi z duhovnega zornega kota. Zato vse občutke po delavnici doživljam kot darilo za moj današnji rojstni dan. Hvaležna sem za občutek blaženosti in osvobajanja, kot da bi mi moja duša podarila ljubezen - tako sem dojela tudi v prečudoviti misli Hermana Hessea.
Želim vse vse dobro!

Tatjana

Naša tokratna postavitev se me je dotaknila zelo drugače od moje prve. Kot bi se na zanimivo vižo bolj zrelo vključila v celoten proces in ne glede na to, da sem se vsa prepustila energijam, da so stekle skozme in "opravile svoje", sem se hkrati vendarle počutila, ko da opazujem potekanje nekoliko odmaknjeno. V pravi plus je bilo dejstvo, da mestoma sploh nisem vedela (slišala Boštjana), koga sploh kdo predstavlja in sem se lahko tako veliko manj mentalno obremenjena prepuščala toku dogodkov. Občutki in čustva oseb, ki sem jih predstavljala tokrat, so bili ves čas naravnost fenomenalno realni, oprijemljivi.

Prišel je tudi čas moje druge postavitve. Težka situacija izpred veliko let, ki je vse doslej z vso težo močno pritiskala name - in spet sem lahko opazovala sebe ter vse tedaj vpletene, s kolikšno muko in voljo, ki kot da je prihajala od nekje "zunaj", jim je končno uspelo zlomiti upor v njih samih ter končno spet stopiti skupaj, se objeti in si hkrati tudi oprostiti. Na trenutke me je obšla misel, kako usoda oziroma tisti nekdo, ki je bil ves čas prisoten in bil na nek način soodgovoren za vse, kar se je bilo dogajalo, vodi moje tokratne predstavnike na vrvicah, ko da so marionete. Neverjeten, enkraten, hipen uvid!

Tokrat si je ljubezen nadela bolj trd, mestoma neizprosen, pa vseeno naklonjen, pravičen in dobrohoten obraz. Kar ne morem še pozabiti svojega neznanskega olajšanja po koncu postavitve.

Takoj naslednji dan, bil je ponedeljek, pa sem nenadoma začutila, kako spet "pada" name in me vso prežema nekdanja težka, mučna energija. Ure in ure je nato trajal ta moj občutek popolne nemoči. Saj ne bom nikoli več zmogla preko vsega, sem si umišljala. Naravnost zgrozila sem se v mislih, da sem si vse potisnjeno v pozabo spet priklicala nazaj. Kajti šlo ni samo za spomine (spet sem se morala spomniti vsega doživetega), ampak predvsem za ves nekdanji pritisk in težo dogodkov.

Pa vendarle . nekaj kasneje se mi je zazdelo, kot bi "nekdo" spred mene fizično dvignil zelo težko zaveso - in svinčena energija, ki me je vse dotlej obdajala, je še enkrat popustila. Zrak, ko da bi se "očistil" in spet sem lahko mirno zadihala.

In zato spet zaupam! Vendarle mi je uspelo storiti nekaj konkretno dobrega ne le zase, ampak predvsem za vse vpletene v eno od zgodb mojega življenja. Upam in zaupam, da v prvi vrsti za tiste, ki so za mano prevzeli vsa davna, nemajhna bremena preteklosti.

Kako prav ima sufijski poet Hafis, ko zapiše: in ljubezen pravi: "jaz bom, jaz bom poskrbela zate," ... Vsemu, kar je blizu.

Hvaležna sem tej vseprisotni in vseobsegajoči ljubezni, hvaležna prijateljicam sopostavljalkam in hvaležna sem našemu voditelju, da nas je spoznal s tem čudovitim načinom zdravljenja najglobljih, najbolj skritih in najbolj pristnih človekovih emocij!

Carmela

Rada bi se zahvalila, ker so me naše delavnice Postavitve družine spremenile. Res je, da se je vse skupaj začelo odvijati zelo počasi, tako da sem najprej mislila, da se mene to ni dotaknilo, pozneje pa . Upam, da mi bo uspelo napisati, kaj vse se mi je zgodilo in občutek imam, da se mi še kar naprej dogaja.

Že od 15. leta ne živim več v mojem rojstnem kraju in tja se vračam samo še na obisk k mami. Vedno sem šla k njej z velikim odporom. Ob vsakem obisku so znova na dan privreli dogodki iz otroštva (očetovo pijančevanje, vpitje, pretepi, grožnje,sram pred sosedi, mamino vpitje in njeni udarci .). Zdi se mi, da je tudi mami čutila ta moj strah, napetost, odpor, ki so vladali v meni, zato se je po eni strani veselila obiska moje družine, po drugi strani pa je komaj čakala, da smo šli nazaj domov.

In kaj se je zgodilo letos poleti? Sprememba v meni je več kot očitna.

Berite dalje ...

Iskrena hvala za razumevanje, nežnost, podporo in potrpežljivost.
Bila je čudovita izkušnja in pomembno spoznanje. Sedaj nadaljujem z ljubeznijo in sprejemanjem ...

Tanja B.

Zadnja postavitev družine mi je prinesla predvsem notranji mir in prepoznanja, do kje je moja odgovornost in moje delo v posameznem odnosu in kaj je naloga drugih udeležencev. Do sedaj sem mislila, da moram delat in reševat zadeve do onemoglosti, ker drugače nisem mogla zaradi neke ujetosti oz. blokade.

Štefka

Od naše delavnice v začetku julija se je v mojem življenju marsikaj spremenilo. Teden dni po delavnici, v nedeljo 12. 7., je po dolgem trpljenju umrla moja mama. V sanjah se mi je pokazala lepa in srečna, z njo je vse v redu.

Začela sem slikati. Obrazi na slikah kažejo čustva ljubezni. Tudi Usoda se nariše. Pišem pesmi.

Hvala, vem da še pridem.

Darja

Postavitev družine je bila res ob pravem času zame, dala mi je ogromno in še več. Še kar nekaj tednov sem bila v naših energijah - zdravilnih, ljubečih, iskrenih, energijah moči, upanja, hotenja. Toliko so mi dajale, da bi kar težko opisala, preprosto je potrebno doživeti. Bilo smo čudovita skupina, zaokrožena celota, v kateri sem se počutila zelo varno, sprejeto, ljubljeno. Vsi skupaj smo si zelo veliko podarili med seboj - na čustvenem področju, s pogledi, z dotiki, objemi. Še enkrat posebna zahvala našemu voditelju in učitelju. Boštjan, iskrena hvala, da si nas tako uspešno popeljal skozi delavnico in se nam tako predal s svojo strokovnostjo in človeško toplino ter "pazil" na nas.

Moja postavitev mi je zelo veliko pomagala, ne samo pri odnosu z materjo, ampak tudi v odnosu z očetom, da mu končno dovolim oditi in da si ne očitam več, da zadnji dan nisem bila ob njem. Veliko breme je bilo to za mene do sedaj, zato še enkrat hvala. V odnosu z materjo se mi zdi, da je sedaj večja harmonija, da jo skušam sprejemati takšno, kakršna je. Da mi daje toliko, kolikor je sama prepričana, da zna, zmore, hoče in to tudi tako sprejemam in jemljem (nič več se ne oziram nazaj v večna vprašanja, zakaj nisem imela več ljubezni, več pozornosti, potrditev in ostalega). Tudi sedaj ob moji gradnji se veseli skupaj z menoj, niti je ni več toliko strah in tudi glede hrupa se mi zdi, daje veliko strpnejša, kot je bila v preteklosti.  

Mi je pa delavnica dala tudi izredno veliko moči, da sem postala močnejša tudi pri samopodobi, da verjamem vase, da kljub temu, da se s tem gradbenim projektom ukvarjam sama, da se zavedam, da to zmorem (v družbi radi rečejo: ja, kaj bo sama ženska!), da mi bo uspelo. Zdi se mi, da so vsi problemi, ki mi v zvezi s tem prihajajo naproti, rešljivi oz. da še bodo. Drugače in lažje sprejemam stvari, ki sem jih do sedaj težko ali pa jih sploh nisem.

Tatjana

Z veseljem bom podelila svoje izkušnje in občutke z željo, da bi čim več ljudi zbralo pogum in se odločilo z metodo postavitve družine izboljšati kvaliteto svojega življenja.

Metoda postavitve družine je resnično čudežna. Čudežna je energija, ki sem jo občutila v vseh družinah, v katerikoli vlogi družinskih članov - enkrat zelo močna, drugič malo manj. Čudežno je, da se negativna energija, napetosti, zadržki počasi razblinjajo in ko izrazimo spoštovanje do prednikov in po tem, ko solze izlijejo bolečino, se porodi ljubezen, veselje, sreča, radost ... Prav vsak udeleženec ima priložnost podoživeti svojo preteklost, spoznati, kako pomembno je s spoštovanjem sprejeti usodo naših prednikov in da je tako, kot je bilo, edino pravilno.

Čudežno pa je tudi to, da se proces, premiki nadaljujejo v vsakdanjem življenju. Meni se še ni nikoli zgodilo, da bi me oba moja otroka pričakala na parkirišču, ko sem se vrnila z vikend delavnice. Hči je dobesedno pila ljubezen iz mene celo popoldne. Med drugim sva se šli vislice (hči je stara 8 let) in morala sem ugibati
L _ _ _ _ _ _ N .... neverjetno ... LJUBEZEN.

Zvečer, ko sem umirjena legla v posteljo, sem začutila, da dejansko pripadam k možu, k njemu in nikamor drugam (še dva meseca nazaj sem razmišljala o ločitvi). Zanimivo je bilo tudi ponoči. Imela sem zelo lepe sanje, saj se je pretakala ljubezen preko družinskega drevesa moje mame ... čudovit občutek. Zdaj vem, da je bila moja hči žejna ljubezni - dobila jo je v kozarcih, potrebuje pa vrče. Zjutraj sem vsa zadovoljna prižgala radio in prva pesem, ki sem jo zaslišala,  je bila Dan ljubezni skupine Pepel in kri.

Občutek imam, da je ljubezen dejansko vstopila v moje življenje oz. sem se začela zavedati, da je okrog mene polno ljubezni. Po dolgem času sem spet srečna, umirjena ... Lahko rečem, da je življenje lepo.

Resnično sem hvaležna, da mi je bilo dano udeležiti se delavnice Postavitev družine. Boštjan, hvala.

M.

Ko sem postavljala svojo primarno družino, se mi je pokazalo razmerje med družinskimi člani, ki ga sama nisem tako čutila in me je zelo presenetilo. Je bilo dragoceno darilo, na podlagi katerega bom mogoče lažje predelala jezo in zamero.

V drugem delu sem bila izbrana, da sem sodelovala v postavitvi in spet se je sam postopek pokazal kot čudežen. Kot udeleženki mi je dal izkušnjo, kaj pomeni, če si v življenju psihično usmerjen drugam, čeprav to niti ne dojameš in drugi tega sploh ne vidijo. Iz lastnih izkušenj pa lahko povem, da so občutili.

Postavitev je ogledalo za vsakega, ki hoče videti, pa če postavljaš svojo družino, gledaš ali sodeluješ. Meni so ta spoznanja zelo dragocena, saj so podlaga za vse življenje za naprej. Z delavnico dobiš globlji vpogled v kritične situacije. Je dragoceno darilo in pomoč, da lahko spremeniš svoje mišljenje, čustvovanje in mogoče tudi delovanje.

J.K.

Na moje vprašanje, zakaj bolezen rak v treh generacijah žensk v moji prvi družini, sem pri postavitvi dobila naslednje zaznave. V vlogi opazovalke intenzivno doživljam družino, umrle v taborišču. Okrog glave tišči siv obroč, grlo je stisnjeno, v želodcu krči, občasno pritečejo solze, zadaj pri srčni čakri topa bolečina oz. zgoščenost. Občutki strahu, jeze, žalosti ... Ko stopim sama v svojo vlogo, pri sprejemanju in priklonu usodi fizično ne občutim skoraj nič. Ko pa se me tri (hčerka, mama in stara mama) objamemo, pa - kot da padeta odgovornost in teža stran. Čutim, da tečejo ljubezen, mir in harmoničnost. Zdi se, da mi je ta izkušnja dala odgovor na vprašanje in sem dobila novo spoznanje. Počutim se močnejšo. Najlepša hvala!

V.M.

Prvič sem bila na postavitvi družine. Moja prvobitna radovednost se je spreminjala v presenečenja in spoznavanje novega. Nejevernost se je umikala sprejemanju. Velik vtis je name naredila prijateljica, kako je nevede igrala vlogo mene same. Zdelo se mi je, da je vdrla in razgalila pravo globino moje osebnosti, ki sem jo vedno skrbno prikrivala z raznimi vlogami v dosedanjem življenju. Poudarila je radostni in srečni del mojega bivanja. Mrki in grozotni del, ki sem ga sama vedno v sebi poudarjala, gojila in ne pozabljala, pa sploh ni prikazala in občutila . S tem me je opozorila, naj vendar že prevrednotim težo tega temnega dela in izstopim v sedanjo radost doživljanja modrosti in ljubezni. Od vsega pa so mi najbolj ostali v spominu in se vrezali v občutenja - objemi udeležencev. Toliko se jih je zgodilo! Fizično zelo podobni so nosili neskončno globoka in neštevilna sporočila ...

J.K.Š.

Petek

Začne se z radovednostjo, pa tudi s tesnobo in strahom. Kako neki vse skupaj poteka? Kaj bom odkrila, kam me vodi tokratno raziskovanje? Ali se bom sploh sposobna soočiti z vsem, kar leta in leta nosim na svojih "ramenih"? Z vsem tistim, kar na nek način ves čas upravlja z menoj in mojim življenjem? Bom končno le lahko premagala ... samo sebe?

Za nami so dvomesečne blage priprave. Pobližje spoznavanje med seboj, meditacije in tudi že prve male postavitve. Tudi naš prvi skupni večer v hotelu v Kranjski gori je namenjen temu. Ko pa si tokrat voščimo lahko noč in se razidemo po sobah, spanca kljub utrujenosti kar noče in noče biti.

Sobota

Zbudim se v hladno sivo jutro. Kmalu - kako simbolično - se megla prične dvigovati in sonce nenadoma obžari vrhove čudovitih vršacev za hotelskimi okni.

Zdaj gre zares. Na vrsti je prva, najpogumnejša med nami. Sedemo v krog, se v duhu povežemo med seboj in z Dušo in ... "Danes želim postaviti ..."    

Berite dalje ...

Izkušnje na postavitvah so zame nekaj posebnega, še zlasti, ker sem prvič v res ISKRENEM stiku s svojim ranljivim delom sebe in mi ni potrebno vzdrževati priganjalca (vzorca) "bodi močan" (ang. driver "be strong"). Ob tem spoznavam, da svojega ranljivega, prestrašenega notranjega otroka v bistvu ne sprejemam z odprtim srcem. Težko mi je, saj se tako ruši moja dosedanja predstava, ki sem jo imela o sebi in je seveda v popolnem nasprotju s sedaj vidno.

Spoznavam, da žalostna deklica potrebuje predvsem mojo sprejetost in naklonjenost in ne kritike, zato se trudim, da je ne bi preveč odvračala. Ozaveščam si tudi, da je ta del bolečine izraz le enega delčka mene in kot taka ne predstavlja moje celote. Sem veliko več, pa čeprav me v trenutkih bolečina popolnoma prevzame.

Na skupini postopoma sprejemam pravico, da tudi če bom izkazala svojo bolečino, sem vredna ljubezni drugih in da se mi ob tem ne more zgoditi nič slabega. V svoji bolečini želim prepoznati pot k višji osebni in duhovni rasti in ne sram, pred katerim moram ubežati.

Hvala za vse spodbude in varen prostor, kjer drugim in sebi odpiramo nove poti k svobodi in največjemu zdravilcu naših src: LJUBEZNI.

Polona

Kratko sporočilo tebi - moja BOLEČINA!

Tebi bolečina, ki moje srce tako zasužnjiš, da še dolgo, dolgo me boli.
Vem, da si del mene, a te v sebi sprejemati mi je težko.
Želim, da si bolj prijazna, saj ko prideš, ne vem, kako naprej ...
Kljub temu verjamem, da s spravo in ljubeznijo zmorem hoditi trdnejša kot prej.
LJUBEZEN je tista, ki je večna, ki zdravi in ti je v svojem bistvu rabiš še in še ...
Zato ti jo podarjam - veliko, tako na papirju, tako preprosto, a hkrati zares.
Da boš razumela, da z vsakim dnem postajam bolj in bolj  svobodna -
od VSEH - tudi od TEBE!

Z ljubeznijo, Polona

Zelo sem vesela in hvaležna, da sem lahko postavila svojo družino. Resnično se je življenje v naši družini spremenilo. Hčerka se je že naslednji dan preselila domov. Pogovori v družini potekajo v ozračju razumevanja in medsebojne pomoči.

Po delavnici sem prepoznala tudi mojo povezanost s primarno družino.V letošnjem letu sem zbolela in bolezni nisem mogla odpraviti tako kot ponavadi. Kasneje sem ugotovila, da so vsi moji sorodniki bolani in da imam srečo, ker nisem bila bolna že v mladosti.

Hvala vsem, ki ste mi pomagali.

Š. J.

Hvala za sobotno delavnico. Občutila sem jo kot nekaj najbolj posebnega in prepričljivega od vsega, s čimer sem se srečala do sedaj na svoji poti duhovnega razvoja oz. ozaveščanja. Če malo strnem svoje poglede na različne učne pristope, je  po mojem mnenju to orodje, ki nam izdatno pomaga do tako zaželenega "tukaj in zdaj". Čutim, da je komplementarno orodje  EFT.

V mali postavitvi sem bila zelo začudena, kako "izgledajo"  odnosi v moji družini. Prvi trenutek sem celo doživljala, kot da je ravno obratno. A kasneje so po korakih "prihajala" nova sporočila, ki so se kar preprosto vgnezdila vame. Gotovo še niso prišla  vsa sporočila. Začela sem se tudi
zavedati, da je bila postavitev odraz aktualne situacije.

Danica

Boštjan, hvala še enkrat za čudovito izkušnjo. Mi že pomaga videti ljudi bolj jasno, zdaj ko približno vem, kaj je "zadaj". Nekatere stvari so se mi potrdile, druge na novo odkrile, tretjih še ne razumem. Ampak verjamem, da bom čez čas razumela sporočila, ki so mi jih posredovali moji sorodniki in sorodnice v postavitvi. Gre za izkušnjo, na katero je dobro biti pripravljen, ker te šokira, če greš kar brez premisleka vanjo. Priporočam vsem, ki si želijo boljših medosebnih odnosov in vsem, ki so pripravljeni biti tisti, ki stvari "premikajo" v družini, saj imajo posledično tudi samo ogromno od tega.

Ajda

Po zaključku delavnice sem šla še malo v bazen in na ležalnik gledat oblake. Po koncu namakanja sem poklicala svojo mamo in šla k staršema na večerjo. Pridružila se je še sestra in zaklepetali smo se do 21.ure. Bilo je zelo lepo, "na easy", drugače. Bili smo res družina. Doma je bilo mirno in prijetno. Še danes sem "zadeta" od lepih občutkov.

Mateja

Vpliv postavitve družine je resnično izredno močan. Včeraj sva si s starejšo hčero Metko privoščili večerjo in si vzeli čas za pogovor, v katerem so bile vzete različne teme, med drugim tudi življenje mojega očeta.

Razmišljanje, ki se mi je porajalo danes zjutraj, pa je, da je vpliv postavitve družine in razrešitev vozlov zelo dolgoročen za vso družino, živečo v materialnem svetu in v svetu duš. Vpogled v samo delček življenja mojega očeta me je odprl za razmišljanje in za razumevanje načina vzgoje, ki sem jo prejela in bila deležna s strani staršev.

Še danes odzvanjajo v meni besede z delavnice, da so se preživeli interniranci iz taborišč počutili krive, da so preživeli in niso uspeli pomagati še večjemu številu sotrpinov. Po drugi strani pa so ti preživeli v nebo vpijoč glas in dokaz, da so koncentracijska taborišča obstajala ter da so se v njih vsak trenutek dogajale grozote, ki jih v svojem nadaljevanju življenja niso mogli niti ubesediti.
Danes razumem, da je vzrok očetove bolezni v taborišču, ki se je v nadaljevanju razvila v invalidnost, v pokori, ki si jo je nadel zato, ker je še živel. Razumem tudi, da je nadaljevanje življenja zanj pomenilo strahovit napor.

V naši družini se je sedaj naselilo še več miru in preliva se tok Ljubezni,ki ga je možno občutiti v vsakem trenutku.

Zahvaljujem se za dano priložnost in možnost doživeti ter dobiti širši uvid. Se vidimo na prihodnjih delavnicah postavitve družine!

Petra

Z delavnice sem se vrnila z mnogo mešanimi občutki - od silne žalosti do vzhičenja. Dobro, da sem si za danes vzela dopust, ker ne bi mogla delati. Dan sem začela zelo obtežena in solze so bile neprestano v očeh. Cel dan se "pobiram". Težko strnem misli v konkretno uporabno, vem samo, da prejeto znanje moram uporabiti v tekočem življenju in se pripraviti na velike postavitve, ki sem jih dolžna opraviti za dobro naše družinske usode.
Lepa hvala za enkratno izkušnjo!
Sonja

Še par dni po delavnici sem čutila poseben notranji mir.

Ko sem se drugi dan po delavnici zbudila, sem prižgala računalnik in pred očmi zagledala oglas, ki je še isti dan mojemu očetu rešil stanovanjski problem (o tem se sicer na delavnici nismo pogovarjali, ampak to je bilo eno od mojih bremen). Vse se je odvijalo z bliskovito naglico, brez težav, brez komplikacij, lahkotno in danes ima moj oče že ključe novega stanovanja. Vse, kar se je dogajalo, je resnično izgledalo, kot da imamo vsi neko podporo.

In ko sem tako razmišljala, uff, hvala bogu, vsaj nekaj se je uredilo, sem sama sebi rekla, da se moram v tem tednu, mesecu, spravit še z mojo mamo, s katero nisva govorili že par mesecev (to je bilo drugo breme). Samo nisem vedela, kako naj to izvedem. V tistem me je poklical brat in rekel: "Veš kaj, zdaj je pa že čas, da z mamo začneta komunicirati. Pridi na vrt k mami." Seveda sem šla ... Srečanja me je bilo sicer strah, ampak je izpadlo čudežno >normalno<, kot da se ni nič zgodilo. Mama je bila čisto "normalna".

Čutim globoko spoštovanje do tega, kar delaš, Boštjan, in do vseh, ki ste nesebično sodelovali v postavitvah. Mislim, da je to nekaj čudovitega. Z zavedanjem, da me čaka še veliko dela, upam, da se še srečamo in da si bomo še kdaj lahko pomagali.

Janja

Prva stran