Soutripanje

V prejšnji številki smo v rubriki Nova ekonomija razmišljali o etičnem odnosu do ekonomije, kot so ga izražali modreci preteklosti. Tokrat se bomo osredotočili na osrednjo in posebno vlogo, ki jo ima denar v ekonomskem in s tem tudi družbenem življenju. Denar je naš vsakodnevni spremljevalec, praktično od najzgodnejših let življenja do zadnjega diha živimo z njim. Zaradi denarja smo ljudje zmožni početi tudi najslabše stvari; zaradi denarja se začenjajo prepiri, konflikti in nenazadnje vojne. Veliko resnice je v reku, da je "denar sveta vladar". Zakaj? Od kod ima tolikšna moč nad našimi življenji? Od kod takšna fascinacija z denarjem? In kaj denar sploh je?

Zgodovina

Čeprav so različne oblike denarja (blagovni denar kot so školjke, živalske kože, kakavova zrna itd.) spremljale človeštvo praktično od prvih kompleksnejših skupnosti naprej, pa je prvi pravi denar - v obliki kovancev iz žlahtnih kovin - nastal okoli leta 600 pr. Kr. v državi Lidiji, na ozemlju današnje Turčije. Zadnji lidijski vladar je bil bajeslovno bogati kralj Krez (vladal od 560 do 547 pr. Kr.), ki je dal zgraditi veličasten Artemidin tempelj, eno izmed sedmih čudes antičnega sveta. Še danes se zelo bogatemu človeku reče, da je "bogat kot Krez". Kovani denar so hitro prevzeli Grki in kasneje drugi antični narodi. Uvedba kovanega denarja je pripomogla k hitremu razvoju trgovine in posledično tudi civilizacije.

Vloga denarja

Denar je v osnovi sredstvo menjave. Z njegovo pomočjo je mnogo enostavneje menjati dobrine, kot pa če se menjajo neposredno (blagovna menjava). S posredovanjem denarja je mogoče menjati katerokoli dobrino v kakršnikoli količini, kajti v denarju se odraža vrednost vsakršne dobrine. To je tudi vzrok, da je denar pospešil pretok oziroma trgovanje z dobrinami; obsežno trgovanje je spodbudilo tudi kulturno izmenjavo, večjo povezanost ljudi in boljše razumevanje drugih in drugačnih. A denar je že kmalu po svojem nastanku prevzel še eno "vlogo", postal je sredstvo za kopičenje bogastva, za goljufijo, korupcijo, špekulacijo. To je vedel že Aristotel (384 - 322 pr. Kr.), ki je dobro poznal temnejšo plat denarja: "Čisto po pravici pa je najbolj osovražena oblika pridobivanja bogastva oderuštvo, ker je v njem vir pridobivanja denar sam in se ne uporablja zato, za kar so ga iznašli."

Rok Kralj

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.

[Na vrh strani]