|
VSEBINA |
Psihološke prisile - 2. del KAKO PA KAJ VAŠI PRIGANJALCI? V pretekli številki smo se seznanili s priganjalci na splošno in z "ustrežljivcem". Mnogi sprašujete, kaj storiti s psihološkimi prisilami, ki jih prepoznavate. Vabim vas k branju drugega dela članka. Upam, da boste v njem dobili nekaj odgovorov na vaša vprašanja. V kolikor pa imate konkretna vprašanja s tega področja, mi lahko tudi pišete na moj e-naslov, z veseljem vam bom odgovorila. Pomembnež Resnici na ljubo je treba reči, da je v vsakem od nas nekaj pomembneža. A ljudje, ki jim je ena od pomembnejših prisil prav "ustrezi meni" oz. pomembnež, svoje dobro počutje in občutek ustreznosti pogojujejo s tem, da jim drugi (u)strežejo. Prav nasprotno od ustrežljivca, ki se počuti dobro in upoštevano, ko ustreže drugim. Pri svojih zahtevah in pričakovanjih so pomembneži lahko zelo odkriti in neposredni ali pa bolj manipulativni. "Dragi, boli me glava, ali ne bi raje ostal doma ob meni in mi delal družbo?" No, ta stavek je res vzet iz filma, vendar lepo ponazarja delovanje pomembneža. Svoje potrebe in želje pogosto postavlja pred druge ljudi, tudi ko to ni primerno. Lahko bi rekli, da gre za obliko nedoraslosti. Njihov notranji otrok je razvajen. Korenine ima lahko v otroštvu, kadar so otroci preveč zaščiteni ali so bili veliko bolni, morda so težko pričakovan otrok, ki ga starši zasipajo s pozornostjo. Zanimivo je, da danes mnogi govorijo o generaciji razvajencev. Pomemben del razvajenosti je tudi priganjalec "ustrezi mi". To je tudi eden od razlogov, ki otežuje mladim skupno življenje, ter spodbuja neobvezujoče partnerske odnose in samski stan. Zakaj se je tako razbohotil prav pomembnež, ni tako težko ugotoviti. Poleg že naštetih razlogov navajam še enega, ki je precej pogost. Velikokrat so starši pomembneža bolj ustrežljive narave tudi zaradi močno avtoritarne vzgoje svojih staršev. Močna avtoriteta lahko spodbudi ustvarjanje mehanizmov ustrežljivca. A težave nastopijo, ko ustrežljivec postane starš. Včasih noče uporabiti trših vzgojnih prijemov, ker ne želi, da bi njegov otrok trpel, kot je on sam trpel v otroštvu. Ustrežljivci pogosto ne znajo ali ne zmorejo postaviti ustreznih omejitev in psiholoških meja otroku. Otroci postanejo dominantni (mali vragci). Sama sem se te situacije zavedela, ko je moja hči pri nepolnih treh letih zahtevala to in ono, jaz pa sem tekala in ji stregla in nisem razumela, kaj se dogaja. Po nekaj mesecih take vladavine otroka se je zgodil osvobajajoči "klik" v moji glavi in od takrat je bilo lažje, saj sem bolj razumela, da biti mama pomeni tudi vzdržati otrokovo nelagodje in glasno nasprotovanje. In prav to je problem pomembneža. Ni se naučil prenesti neugodja, ki nastopi, kadar njegove želje niso uresničene. Zato je potrebno razviti razumevanje za druge in zavestno spremljati neprijetna čustva, ki se pojavijo, kadar nismo na prvem mestu. To je pravzaprav bistvo odraslosti. Ja, pomembnež mora odrasti in prevzeti odgovornost za neprijetna čustva. Renata Bokan
[Na vrh strani] |
 |